Slovenka v obupu išče nasvet na spletu.
Uporabnica foruma Starševski svet, ki si je za vzdevek izbrala Oblačno, ji močno smeta dejstvo, da njen 49-letni partner še vedno občasno prenoči pri svoji materi. Zanima jo mnenje drugih o prenočevanju partnerjev pri starših, še posebej če sta par že dve desetletji. Pove, da je njen partner, ko sta bila v težkem obdobju njune zveze, prenočil pri svoji mamici, takrat vdovi. To se je zgodilo, ko je imel 44 let, in je prenočitev povezana tudi z delom na družinski kmetiji. Njegova mama ga je k sebi vabila tudi v času okrevanja po poškodbi. Partnerju se zdi normalno, da prenoči pri mami po zabavah ali porokah, če je to bliže kot odhod domov. Ko sta si z Oblačno urejala svoj skupni dom, je partnerjeva mama pričakovala, da bo ostal živeti z njo. Oblačno pa niti v sanjah ni pomislila na to opcijo, saj je že nestrpno pričakovala, da bo živela v lastnem domu. Sprašuje se, kaj drugi mislijo o tem.
Večina uporabnikov na forumu meni, da Oblačno pretirano dramatizira situacijo:
“Le poglej, precej bolje je to, kot če bi moral prespati pri prijatelju, ob pivu in ogledu filmov, ki si jih ne želiš predstavljati.”
“Če je preveč popil in je njegova mama v bližini, zakaj pa ne.. Morda mu ustreza, da je zjutraj vse tiho okoli njega?”
“Narediš dramo tam, kjer je ni potrebno. Tudi sama sem prenočila pri starših ob posebnih priložnostih, kot so obletnice šole. Zakaj bi se ponoči vozila k možu, če do mamine hiše potrebujem le 5 minut? In nisem bila stara 45, temveč 55 let.”
Vendar se je ena od uporabnic, ki si pravi Ena hči od tam, strinjala, da je dejanje njenega moža nenavadno:
“Po mojem je to res čudno. Seveda je izjema, če živiš v enem mestu, starše pa imaš v drugem koncu države in tam prenočiš zaradi službene obveznosti. Potem je razumljivo. Vendar vsi ostali primeri se mi zdijo nesmiselni. Ko se enkrat izseliš, bi moral biti tvoj ‘dom’ tam, kjer živiš s svojo družino, ne tam, kjer si odraščal. Pogosto slišim, da odrasli, tudi tisti preko 40 ali 50 let, rečejo, da gredo ‘domov’, s čimer mislijo na hišo staršev, ne na svoj dom. To se mi zdi nenavadno. Odkar sem se odselila, nisem niti enkrat prenočila pri svojih starših. Resda živimo relativno blizu (30 km), obiskujemo se redno, a vsak spi v svojem domu.”