Osebna izpoved Nine Radi o boju z avtoimunsko boleznijo mišic. Že prej je imela precej zdravstvenih težav, a sedaj se ji žal pridružuje še ena.
Nina Radi, znana osebnost iz podcasta, ki ga vodi David Milosaljević, ni nikoli bila tiho o svojih osebnih bojih. Prav tako izraza podporo vsem, ki so v boju z zdravstvenimi težavami, pri čemer deli svojo pot boja proti raku na materničnem vratu. V težkih trenutkih Nina najde oporo v praksi hvaležnosti, branjem motivacijskih knjig in telesni vadbi, kjer posebej izstopa tek.
V pogovoru z Davidom je izpostavila, da je odkrila avtoimunsko bolezen mišic. Več o tem je pojasnila v našem intervjuju.
Potek in narava bolezni
Res je, vsak posameznik z avtoimunsko boleznijo ima edinstveno zgodbo. Osebno se spopadam s kombinacijo dveh različnih bolezni, ki jih nadzorujejo revmatologi. Avtoimunska bolezen predstavlja kronično vnetje, ki sčasoma škoduje prizadetemu organu. Poseben primer sem tudi zato, ker mi pričnejo bolezni napadati mišice in vezivno tkivo. Najbolje bo razumljivo, če opišem mojo bolezen kot naslednjo: prepletenost multiple skleroze in mezehimopatije, to je vnetna revmatološka bolezen.
Začetki bolezni
Vse skupaj sva z zdravnico opazili pred približno 15 leti. Verjamem pa, da so se morda procesi začeli že pred tem, vendar jih nisem opazila. Ko sem se resno začela ukvarjati s tekom, sva postali bolj pozorni na moje stanje. Pri teku je normalno, da si utrujen, vendar so se pri meni začele pojavljati hude mišične bolečine. Še tako intenzivno zdravljenje z analgetiki ni bilo dovolj za omilitev bolečine. Začelo se je z visoko telesno temperaturo, oteklino sklepov in občasnim mravljinčenjem v nogah. Temperatura je naraščala do 38 stopinj. Ob tem so se prsti na mojih rokah in nogah ponavadi počutili hladno, tudi v vročih dneh. Moja zdravnica mi je predlagala, da se obrnem na revmatologa za nadaljnje preiskave.
Resničnost življenja z diagnozo
Ko se soočiš s takšno diagnozo, dobijo stvari novo perspektivo. Biti obveščen, da te aktivnost, ki jo imaš rad – v mojem primeru tek – le poslabša, je bilo težko prebavljivo. Poskusila sem obrazložiti svojemu revmatologu, da bom prenehala s tekmovalno naravnanim tekom in se osredotočila na krajše razdalje. Resnično nisem želela, da mi bolezen odvzame nekaj, kar me je vedno ohranjalo pri življenju. Vendar je bil zdravnik nepopustljiv in mi svetoval, da zamenjam tek za lahkotno hojo ali neintenzivna pohodništva. Počutiti se napol olajšanega, napol obupanega, ni bila enostavna izkušnja.
Sedanje stanje
Priznati moram, da še vedno občutim občasne, a daljše in močnejše bolečine v mišicah. Povzročajo mi vročino, občutek slabosti in posledično zmanjšano delovanje imunskega sistema. Najbolj pomembno pa je, da se stanje do zdaj ni izrazito poslabšalo. Vodena sem z rednimi pregledi in naslednji je načrtovan že za nekaj mesecev. Kljub vsem težavam, ki sem jih pretrpela, sem se odločila, da bom kljub vsemu nadaljevala s tekom – to me namreč napolnjuje z energijo in ohranja vitalno. Vedno je tukaj volja in vedno je tudi pot – le pod nadzorom zdravnikov in le do trenutka, ko se moje stanje ne bo začelo poslabšati. Moje mišično stanje se ne more izboljšati in že nastala ‘škoda’ od bolezni se ne more odpraviti, a upam, da bo zame vse ostalo tako, kot je sedaj.
Zdaj, ko sem delila svojo zgodbo, boste morda lažje razumeli moj življenjski moto: “Ne glede na to, kaj se ti zgodi v življenju, moraš vedno iti naprej.”