Evropska poslanka, Irena Joveva, svoje zasebno življenje ponavadi ne deli javno, včasih pa vendarle na njenih profilih na družbenih omrežjih zasledimo objave polne čustev, ki razkrivajo tako ljubezen kot občasno tudi bolečino.
V sredini marca je delila osebni zapis, posvečen spominu na njeno preminulo mater. “Minilo je že 15 let. Ni nič lažje. Pravzaprav nikoli ni. Čuti se še težje, če si odkrit. Mislim nate. Čutim, da si z menoj,” je napisala.
Izenačiti je Irena izgubila svojo mamo, ko je štela malo manj kot 21 let, bolezni svoje mame pa je bila priča že od devetega leta. “Spominjam se obdobij vzponov in padcev, ki so me preskušali, še posebno med najstniškimi leti, ko sem se raje umikala v trmasto uporništvo. Nisem znala drugače obvladovati situacije. Nikoli mi ni nihče pojasnil, da je žalovanje sprejemljivo, da bolečina nikoli popolnoma ne izgine, vendar lahko postane del tvojega bivanja. Zdaj razumem, da sem storila, kolikor sem najbolje znala, in sem neizmerno hvaležna, da je bila moja mama del mojega sveta vsaj v mojih prvih dvajsetih letih,” odprto deli Irena, ki je nedavno postala ambasadorka projektu ‘Drevo za življenje‘, ki ga vodi Slovensko društvo Hospic.
Slovensko društvo Hospic že dve desetletji in več podpira umirajoče, hudo bolne in žalujoče z dodajanjem kvalitete njihovim dnem. V želji, da bi v naravi pustili trajen spomin na pokojne, so zasnovali idejo o nakupu dreves za sajenje. Podpora žalovanju se odraža skozi Parke življenja, prvi med njimi je nastal v Mozirskem gaju. “Z nabavkom drevesa, ki bo zasajeno v Mozirjem gaju, nedavno prizadetem od poplav, človek postavi živ spomenik ljubljeni preminuli osebi in obenem pomaga naravi, okolju, saniranju škod po poplavah, pravzaprav podpira samo življenje. Nakup drevesa je smiselna alternativa kupovanju rezanega cvetja, aranžmajev, venčkov in plastičnih sveč, ki obremenjujejo in uničujejo okolje, medtem ko bo drevo, zasajeno v spomin, podpiralo življenje še mnoga leta,” Jon Kanjir, vodja projekta ‘Drevo za življenje‘, pojasnjuje.
“Zelo me navdušuje ideja projekta ‘Drevo za življenje’ in z veseljem sem jo podprla. Kajti nič ni narobe z žalovanjem. Ravno obratno! Težava nastopi, ko se od žalovanja umikamo, kar pomeni, da se na nek način umikamo tudi od samih temeljev življenja,” poudarja Joveva, ki je znana kot oseba z velikim srcem in aktivna podpornica humanitarnih pobud, saj redno namenja del svojega dohodka dobrodelnim namenom.