Slovenski glasbeni prostor je znova zavito v žalost, saj se je poslovila še ena izjemna legenda. Njegovo izjemno prispevno glasbenemu svetu so poznali prav vsi…
Pred dnevi nas je zapustil Jožko Rutar, naš mojster harmonik, pri svojih 76 letih. Jožko, rojen v Ljubljani 17. novembra 1947. Jožko, rojen v Ljubljani, a s srcem trdno zasidran v Tolminu, kamor se je preselil kot deček, je bil znan po tem, da je s svojimi rokami ustvarjal čudeže. V Selu pri Ajdovščini, kjer so harmonike Rutar dobivale dušo, je Jožko preživel večino svojega življenja, zadnja leta pa je mir našel v Zemonu, obkrožen z ljubeznijo svoje žene Marije.
Čeprav je bil po poklicu kuhar, se je njegovo srce vedno znova vračalo k harmonikam. Svojo prvo, diatonično harmoniko RUTAR, je izdelal iz črk, ki jih običajno vidimo na nagrobnih spomenikih, in vsako leto je ustvaril štiri nove. Te harmonike so bile posebne, s svojimi malimi napakami, a vseeno dovolj dobre, da so se lahko kosalile z drugimi na trgu. Svoje prve stvaritve je prodal prijatelju, ki je vodil šolo za diatonično harmoniko.
Jožko ni ostal samouk. Učil se je pri mojstru Avgusta Železnika, kasneje pa je zaslovel s svojo blagovno znamko Rutar, ki je zasijala daleč preko naših meja.
Danes, po vsem svetu, od sončne Japonske, kjer Haime Anzai igra na Rutarjeve harmonike, do domačih logov, kjer Ansambel Saša Avsenika vzbuja čustva z melodijami, ki jih izvabljajo iz Rutarjevih diatoničnih harmonik, odmevajo zvoki, ki jih je omogočil Jožko. Njegov doprinos k slovenski kulturni dediščini je neprecenljiv.
Slika: Facebook/posnetek zaslona
